Izdelovanje kimona, iskanje novih naselbin, pokušina domačega sushija in učenje starih vrednot – to so le nekatere od stvari, ki smo jih na letošnjem poletnem taboru doživeli kot samuraji. 9. 7. se je naša četa usedla na avtobus in misleč da se peljemo proti Celju smo se znašli v srednjeveški Japonski, kjer smo postali različni klani: Takeda, Ashikaga, Hosokawa, Shimazu, Hojo in Kato; dobili pa smo tudi svoja unikatna japonska imena. Hitro smo se privajali na samurajsko življenje. Naučili smo se nekaj japonskih besed, se preko aikida naučili samoobrambo. Čez tabor smo imeli kar nekaj katehez, ena je bila namenjena tudi blaženemu samuraju, Dom Justo Takayama. Naši klanovci so nam tudi sredi noči pripravili delavnice, kjer smo se poglobili vase z meditacijo in tai chijem, sestavili pa smo tudi haikuje, japonsko pesmiško obliko. V torek so nas naši poglavarji poslali v oddaljene kraje, ki smo jih preverili za morebitno poselitev. Iz krajev je vsak klan prinesel kilogram zemlje, ki smo ji zvečer v taboru preverili kvaliteto. Vsak klan je o svojem potepu po novih naselbinah naredil tudi kratko in zabavno predstavitev, ki smo jo zvečer na dan vrnitve tudi zaigrali ostalim samurajem. Naslednji dan smo si izdelovali klasična oblačila – dekleta smo delala kimona, fantje pa oklepe. V petek smo se že dopoldne odpravili na izlet v Nazarje. Najprej smo odšli v samostan, kjer so nam pokazali loretsko kapelo in staro knjižnico, povedali pa so nam tudi veliko o samostanu samem. Po malici pred samostanom in igro samurajev smo se odpravili dol v mesto, kjer smo obiskali muzej lesarstva in gozdarstva. Spoznali smo tako zgodovino gozdarstva na tem območju, kot ralične lesne vrste, tisti malo manj vešči v dendrologiji pa so tam opravili še nedokončane račune od izpitov. Po ogledu smo se še kopali na bližnji plaži, voditelji pa so nam privoščili tudi slasten sladoled :). V soboto smo se pripravljali za dan obljub in tako smo končno dokončali nekatere naše najboljše zgradbe. V nedeljo so ob pol enih začeli prihajati v naš tabor starši, s katerimi smo najprej imeli obilno kosilo, nato pa slovesne obljube in sveto mašo. V ponedeljek se je tabor že bližal koncu, zato smo podrli že večino zgradb in šotore, odhodniki pa smo pisali odhodniška pisma in gradili najboljši ogenj tega tabora – Lakotnikovo hišo. Preživeli smo čudovit zadnji večer, poln solza in lepih misli, zaključili pa smo ga s spanjem pod milim nebom. Zadnji dan smo po hitrem postopku pospravljali še preostanek tabora, nato pa opremo naložili na kombi in se odpravili proti Vrhniki. Na Vrhniki smo še vse razpakirali in uradno zaključili tabor. Vsi smo se utrujeni in polni novih doživetji odpravili domov, kjer smo veselo podajali naprej zgodbo o Vrhniških samurajih. Nekaj utrinkov našega tabora pa si lahko pogledate tudi v teh slikah.
Nuša Alič, Eksplozivna sraka
